| 24 hours Adriatic Challenge |
V zadnjem trenutku sem k sodelovanju pritegnil Dejana Leniča, ki je imel s takimi podvigi že nekaj izkušenj. "Kako pa bomo vedeli, da nisi prej obrnil?", so me zbadali prijatelji in tisti, ki so skeptično opazovali priprave. Toda to je bil najmanjši problem! Za tistega, ki ima pravo rešitev, seveda! Tako rešitev mi je ponudilo podjetje Ema iz Celja, ki med drugim v svojem prodajnem programu ponuja tudi BLUE TRAKER, napravo, ki preko setelitov spremlja objekt in o njem beleži več podatkov. Naprava bo natančno beležila mojo lokacijo, hitrost plovbe, izračunavala povprečno hitrost gibanja in postankov, pod njenim "budnim očesom" se bo vse dogajalo v živo in vsakdo bo lahko plovbo spremljal doma preko interneta ali pa na našem ekranu na sejmu. Dan D se je hitro približeval, vreme pa je bilo vse slabše.....
Četrtek, 13.5.2010 popoldne
Nina Pušlar, naša priznana pevka o kateri se bo v prihodnjosti zagotovo še veliko slišalo, nama je za vspodbudo in popotnico zapela nekaj svojih uspešnic, predstaviva projekt na razstavnem prostoru Adriatic Slovenice, tehniki podjetja Ema iz Celja namestijo BLUE TRAKER, ki bo natančno kazal položaj in hitrost najine plovbe, predstavnik podjetja Ski & sea prinese zalogo olja, ki ga bova potrebovala in že je ura 16.00, ko je predviden start. Čeprav imava oba veliko izkušenj sva nekoliko živčna, saj vreme ni najbolj primerno za tak podvig. Nina zamahne z zastavico in začne se zares. 600 navtičnih milj v 24 urah brez pristanka (razen za oskrbo z gorivom)-Portorož-Dubrovnik- Portorož. Za uspeh bo potrebna hitrost preko 30 Nm/h in čim manj zapletov. Hitra plovba do Umaga, kjer opraviva carinske formalnosti in nato naprej proti Hvaru. Goriva preko Kvarnerja hitro zmanjkuje, kar napoveduje nepredvidene težave, zato se odločiva, da pristaneva na črpalki v Lošinju in dotočiva, ter ugotoviva realno stanje porabe. 350 litrov za 84 Nm. Dvakrat toliko kot sva predvidevala. Pri pregledu čolna ugotoviva da imava zaradi neviht veliko vode v čolnu in sva zato dosti težja. Izčrpava vodo in se odpraviva dalje, toda ne prideva daleč. Zaradi vlage in dežja pride do kratkega stika in pregori varovalka za instrumente. Ostaneva brez vseh podatkov o motorjih, ki pa delujejo brezhibno. Noči se! Domači serviserji nama ne morejo pomagati zato izkoristiva klic v sili in pokličeva tovarniškega serviserja. Ta takoj locira napako. Sneti bo treba krmilno konzolo in pod njo je varovalka, ki nama dela težave. Črpalkarji nama posodijo orodje in kmalu sva spet v igri. Izgubila sva skoraj 2 uri dragocenega časa. Treba bo zvišati ritem! Ko obvestiva šefa črpalke na Hvaru o zamudi, ta ni najbolj vesel dejstva, da bo moral ob enih zjutraj v službo. Peljeva po zunanji strani Dugega otoka. Jugo se počasi umirja in brez zapletov priplujeva do Hvara, kjer spet dotočiva gorivo in nadaljujeva proti Dubrovniku. Zanašava se samo na izkušnje in poznavanje akvatorija ter GPS, saj nama ne luna ne zvezde niso v pomoč. Plujeva po trdi temi.
Petek, 14.5.2010, 04:20 min
Dubrovnik! Dvakrat dobro. Prvi del poti je za nama in daniti se je začelo. Narediva krog okoli otočka Daksa na vhodu v Dubrovnik in spet »gas« proti Hvaru, kjer naju čaka prijazni šef črpalke. Vreme je idealno za plovbo. Med Korčulo in Hvarom ostaneva brez goriva. Upala sva, da bova na hlape priplula do Hvara in tako pridobila nekaj časa, pa nama ni bilo usojeno. Tankava sredi morja rezervo iz ročk, ki jih imava na krovu, spet je šel dragoceni čas po gobe. S težavo zaženem motorja, ki sta potegnila zrak, pa vendar! Ob 7.00 sva na Hvaru in nato nadaljujeva hitro in mirno plovbo proti Kornatom. Vsi izračuni kažejo, da bo z gorivom šlo na tesno do doma, zato se odločiva za varnejšo varianto in greva še enkrat natočit v Zaglav. Že čez slabo uro je bilo jasno, da je bila to modra odločitev. Takoj, ko sva zapustila varno naročje Kornatov in zaplula v Virsko morje sva v premec dobila dokaj močan severozahodnik in valove, vreme se je iz milje v miljo slabšalo, valovi so bili vse večji in pred seboj sva zagledala močno nevihto, ki nama je križala pot. Ko jo skušava obiti, zagledava v sredini nevihte ozek prehod in na drugi strani sinje nebo. Udariva skozi. Zalije naju dež, vendar ne za dolgo. Skrivava se za otoki vse do Unij, potem pa direktno na Brionske otoke. Drviva preko valov in dobro naju premetava. Zanese naju krepko proti Kamenjaku in podaljša plovbo. Ko priplujeva za Brione kaže števec za gorivo 0, naju čaka pa še 65 Nm. Tokrat iz previdnosti takoj natočiva vso rezervo goriva v rezervoar in še zadnja dva litra olja v posodo za olje. To je vse kar nam je ostalo. Nadaljujeva bitko z valovi in časom, danes sva s hitro in drzno plovbo pridobila skoraj 3 ure. V višini Umaga se vklopi alarm za kontrolo olja – olja zmanjkuje. Tako blizu sva zmagi in vendar je vse tako negotovo....Časa imava zadosti zato zmanjšava hitrost. Alarm ne neha piskati, midva pa opazujeva višino olja! Le še centimeter ga je v posodi. Če potegne zrak je vsega konec! Savudrija! Še malo....Še zmanjšava hitrost in s počasnim glisiranjem priplujeva do portoroške marine in prečkava linijo svetilnika, ki označuje cilj! 14:30 Zmagaaaaaa! Razdaljo 600 Nm sva preplula v 22 urah in 20 minutah, porabila 2320 litrov goriva in 32 litrov olja! Avantura in izziv, ki ga bo težko ponoviti. Utrujena sva a vesela. Uspelo nam je je to, kar ni še nikomur. Postavila sva rekord in izziv zanamcem. Čakam izivalca, ki bo drugo leto na sejmu v Portorožu ponovil ali celo izboljšal moj rezultat, pod enakimi pogoji, seveda! 20% od standardno vgrajenega rezervarja je lahko rezervnega goriva, ostalo je treba tankati na benzinskih črpalkah, pravilen prehod meje in seveda BLUE TRAKER, ki bo natančno beležil dogajanje na morju. Ponovno se je izkazalo da sreča spremlja pogumne. Več na podatkov in izris poti lahko dobite na: https://www.mybluetraker.com
Igor Tivadar Tiko&Mar d.o.o. Zahvaljujem se sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi podviga. |
Rabljena plovila
A K C I J A !!! RABLJEN KATAMARAN TOPCAT Leto izdelave: 2005, v vodi cca 30 ur, odlično ohranjen Cena: 6500€
|
